Andrejka Žejn
Izhodišča slovenske pripovedne proze. Dvestoletna tradicija slovenske pripovedne proze: od sredine 17. do sredine 19. stoletja
Urednik: Luka Vidmar
Recenzenta: Matija Ogrin, Miran Hladnik
Lektoriranje: Kristina M. Pučnik
Izdal: ZRC SAZU, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede
Založnik: Založba ZRC
Zanju: Matija Ogrin, Oto Luthar
Glavni urednik založbe: Aleš Pogačnik
Postavitev spletne strani: Sedem čez devet, d. o. o.
Štetje besed: besede 36.982, znaki (s presledki) 262.223.
Za prosto dostopno spletno različico prve e-izdaje veljajo določila mednarodne licence Creative Commons CC BY-ND 4.0: https://creativecommons.org/licenses/by-nd/4.0/.
Ljubljana 2021
© 2021 Andrejka Žejn in ZRC SAZU
Publikacija je nastala v okviru raziskovalnega projekta Izhodišča slovenske pripovedne proze (Z6-9385), ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.
Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani
COBISS.SI-ID=62738179
ISBN 978-961-05-0548-8 (HTML)
POVZETEK
Monografija Izhodišča slovenske pripovedne proze na temelju preteklih raziskav prinaša nove poglede na pripovedno tradicijo v zgodovini slovenske literature do prve slovenske izvirne pripovedi. S točke Sreče v nesreči Janeza Ciglerja iz leta 1836 se oziramo na preteklo in sočasno pripovedno tradicijo v slovenskem jeziku ter na podlagi polisistemske teorije, kulturološko naravnanih prevodoslovnih teorij in aktualnih raziskav v slovenski literarni vedi opazujemo razvoj sistema slovenske pripovedne literature in ugotavljamo, kako je v eni od ključnih točk tega razvoja Sreča v nesreči kot »prevod brez izvirnika« sprožila vstop izvirne pripovedne proze v središče sistema in s tem dobila status kanoniziranega besedila. Z računalniško podprto tekstnokritično analizo izdaj Sreče v nesreči pokažemo, kako se je spreminjala in ustalila aktualna verzija besedila.
Klasični literarnovedni pristopi so podprti in nadgrajeni s stilometrično analizo, metodo »oddaljenega branja« ali makroanalize. Kvantitativna analiza je po večini potrdila ugotovitve o stilnih sorodnostih in zgodovinskostilnih obdobjih, obenem pa tudi pokazala na napačno pripisana avtorstva in področja, ki bi jih veljalo na novo raziskati.
Ključne besede: pripovedna proza, Sreča v nesreči, bidermajer, barok, razsvetljenstvo, stilometrija, oddaljeno branje
SUMMARY
The volume Izhodišča slovenske pripovedne proze (The Bases of Slovenian Narrative Prose) builds upon recent research to provide new insights into the narrative tradition in the history of Slovenian literature up to the first original Slovenian narrative. Janez Cigler’s narrative Sreča v nesreči (Fortune in Misfortune), published in 1836, is a starting point from which it looks at the past and concurrent Slovenian narrative tradition, using the polysystem theory, culturology-oriented translation theories, and current research in Slovenian literary studies to observe the development of the Slovenian narrative literature system and establish how at a key point in this development Sreča v nesreči as a “translation without an original” caused original narrative prose to enter the center of the system and thus acquired the status of a canonized text. A computational textual criticism analysis of various editions of Sreča v nesreči is used to demonstrate how the current version of the text has changed and become established.
Traditional approaches used in literary studies are complemented by stylometric analysis (“distant reading” or macroanalysis). Quantitative analysis largely confirmed the findings about stylistic similarities and historical style periods, while also indicating incorrectly attributed authorships and areas worth reexamining.
Keywords: narrative prose, Sreča v nesreči, Biedermeier, Baroque, Enlightenment, stylometry, distant reading